Slovenska skupnost v Italiji

Slovenci v Italiji
Italijanski državljani slovenske narodnosti

Skupno število pripadnikov
približno 50.000
Regije z večjim številom pripadnikov
Kanalska dolina	približno 1.000
Rezija	približno 1.000
Beneška Slovenija	približno 8.000
Goriška	približno 10.000
Tržaška	približno 30.000
Jeziki
slovenščina
Sorodne etnične skupine
Koroški Slovenci, Porabski Slovenci, Slovenci na Hrvaškem

Slovenska skupnost v Italiji je skupnost 50.000^[1]–100.000^[2] v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu. Poseljujejo 1511 km² veliko obmejno območje med Italijo in Slovenijo v deželi Furlanija - Julijska krajina (FJK) oz. njenih 36–52 občinah.

Slovenci so se na območje priselili v 7. stoletju in nekaj stoletij živeli pod oblastjo oglejskih patriarhov in goriških grofov. Od 15. stoletja dalje do razpada Avstro-Ogrske pa je bilo ozemlje del Avstrijskega cesarstva. Za mejo so se v novonastali Kraljevini Italiji najprej znašli prebivalci Beneške Slovenije leta 1866. Večji del slovenske zamejske skupnosti pa se je pod italijansko upravo znašel po prvi svetovni vojni in priključitvi Avstrijskega primorja Kraljevini Italiji.^[3]. Po sklenitvi Rapalske pogodbe, leta 1920, se je v mejah Italijanskega kraljestva znašlo približno 325.000 Slovencev, od katerih okoli 130.000 na ozemlju, ki je ostalo v Italiji tudi po drugi svetovni vojni.^[1] Leta 1981 je število pripadnikov slovenske skupnosti v Italiji po italijanskih ocenah znašalo 61.367.^[2] Po ocenah Milana Bufona naj bi leta 2010 število Slovencev v Italiji znašalo približno 50.000.^[1]

Slovenska skupnost danes živi v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina. Večinoma gre za urbano skupnost, ki pa je v zaledju večjih mest vendarle ohranila svoj agrarni značaj – ta je obenem tudi njen ekonomski potencial. Slovenci v Videmski pokrajini so slabše prepoznana skupnost in uradno niso bili priznani vse do zaščitnega zakona za Slovence leta 2001, medtem ko imajo goriški in tržaški Slovenci bolje organizirano življenje. Trst je kulturno, gospodarsko in politično jedro slovenske skupnosti v Italiji, dobro razvite institucije so tudi v Gorici.

Danes je slovenska narodna skupnost v Italiji spodbujevalec meddržavnega sodelovanja in gospodarstva ter nosilec regionalnega razvoja obmejnega območja. To še posebej velja za Tržaško in Goriško pokrajino, kjer meja teče skozi gosto poseljeno, gospodarsko in infrastrukturno razvito pokrajino. Slovenska skupnost v Italiji je največja in najbolje organizirana med slovenskimi narodnimi skupnostmi v sosednjih državah, a se kljub temu spopada z demografskim upadom, ki ga pospešuje tiha asimilacija, političnimi spori in šibkim gospodarstvom.

Slovenska skupnost v Italiji je v literaturi imenovana tudi »slovenska narodna skupnost v Italiji«, medtem ko je izraz »zamejski Slovenci« (ali tudi »zamejstvo«) vse manj v rabi, zlasti po vstopu Slovenije v EU in schengenski prostor. Italijanski viri – med njimi državni zaščitni zakon za Slovence – uporabljajo izraz »slovenska jezikovna manjšina« (italijansko minoranza linguistica slovena).

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} Bufon, Milan (2023). Kako se manjšina staplja v okolje. Trst: Primorski dnevnik z dne 16. aprila 2023, str.18.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Kavrečič, Petra (2008). Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji. Koper, Trst: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI. COBISS 1496275.
3. ↑ Zupančič, Jernej; Fridl, Jerneja; in sod. (1998). Slovenci v zamejstvu. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana: DZS. COBISS 17944413.